»Vi pa ste danes kot sonček,« mi je pri verouku rekla Tadeja in kot sončni žarek posijala v sivino meglenega dneva. Do konca veroučne ure sem si prizadevala, da bi skupino z nečim razveselila. Tako nam je uspelo premagati nizek zračni pritisk.

Kako nekaj lepega je iskriv otroški pogled, ko nekaj opazi, se nečemu čudi! Nečakova risbica, ki mi jo podarja s posebno pozornostjo, krasi mojo sobo. Sestra kljub neprespani noči skuha za kosilo mojo priljubljeno jed. Nepričakovan obisk in prijeten klepet mi polepša večer. Malo pred polnočjo še en SMS: »Radi te imamo!« Kamenčke včerajšnjega dneva povezuje skrb za bližnjega in nastal je velik sonček, ki mi osvetljuje tudi današnji dan.

V naših domovih smo naredili poseben kotiček za Sveto pismo. Ste ga tudi pri vas? Veste, kar malo sem radovedna, kako izgleda. Slišim, da nekateri berete Sveto pismo vsak dan. Kako lepo! Napišite kaj o tem in s tem vzpodbudite za branje Sv. pisma tudi...