V zadnji vojni je bil Zidani Most kot važno železniško križišče ena od tarč zavezniških bombnikov. Nekega dne leta 1944 so se znesli nad njim. Med ruševinami je bila tudi stoletna kapelica Matere božje ob cestnem mostu. Vendar je Marijin kip ostal (za koga čudežno) cel. Železničar iz bližnje Loke Lojze Fon ga je pobral, dal v nahrbtnik in ga odpeljal na kolesu domov. Po šestdesetih letih se je rodila misel: zakaj ne bi vrnili kipec na mesto, kjer je stal, da bi vlaki, kot nekoč, vozili mimo Marijinega blagoslova?

In že se je razcvetel program: na veliki šmaren bo loška župnija s kipom poromala v Zidani Most na splavu. In tako je prišlo do »dogodka leta«: da, medtem ko so drugod po Sloveniji na ta praznik romali po suhem ali, če so šli na Barbano, po morju, so loški verniki šli na romanje po reki.

Seveda to ni bilo kakšno zbito tramovje z vesli, čeprav so mu rekli splav, ampak kar ugledno motorizirano plovilo za čez sto ljudi, lepo pokrito in op...