In se bo spet začelo: zgodnje jutranje vstajanje, utrudljivo pisanje domačih nalog, sedenje za knjigami dolgo v noč ali kar jutro, izpolnjevanje zahtev muhastih staršev in učiteljev oziroma vesel jutranji vrvež pred šolami, številne ustvarjalne možnosti, raziskovanje in osvajanje novega, neomejeni izzivi in priložnosti ... Vse je namreč odvisno od pogleda. Toda šolarji, ki sem jih v preteklih dneh srečevala, se šole prav nič ne veselé, počitnice so jim mnogo ljubše.

Morda so mi bile na pot poslane same izjeme. V meni pa je kljub temu vrtalo vprašanje, kaj temu botruje. Sama sem se začetka šolskega leta namreč vselej veselila vsaj toliko kot počitnic pred njim. Toda v mojih, še ne nedavnih osnovno- in srednješolskih letih se o kakšni (pre)obremenjenosti šolarjev ni dosti govorilo. Vse se je končalo pri (pre)težkih šolskih torbah.

Vsaka nova generacija otrok je pametnejša, a tudi občutljivejša. Pomislimo, kako se današnji šolarji zn...