Ali sme človek v molitvi »stokati«, ječati, se pritoževati, vpraševati? V prvem berilu (Hab 1,2–3; 2,2–4) smo začutili boj vere: osebni notranji boj preroka v imenu notranjega boja vere vsega naroda v preizkušnji. Prerok Habakuk v molitvi k Bogu ječi v imenu ljudstva. Tako kot večina ljudi, ki trpijo, se pritožuje, »stoka«, kot sam pravi, ker ne čuti božje pomoči. In vprašuje Boga, »doklej« bo to trajalo.

Tak način molitve, prikazan v Svetem pismu, je dovoljen. Torej tudi mi smemo tako moliti. Ravno to pomeni, da molimo iskreno, kadar si upamo Bogu povedati vse, kar čutimo v sebi. Čeprav taka molitev pokaže, kako smo še omejeni, kako preveč mislimo samo na to, da bi se dobro počutili, premalo pa na to, kako potrebni smo očiščenja tudi skozi trpljenje; je to dobra molitev, saj z njo iskreno pokažemo Bogu sami sebe in se mu odpiramo, da nas lahko počasi z našim sodelovanjem preobrazi.

Kakšen je božji odgovor na človekovo pritoževanje v molitvi? Bistvena beseda, ki jo...