Evgen (to ime je običajno uporabljal) bi po dramatični izkušnji begunstva in srečni vrnitvi v domovino živel povprečno, lagodno življenje francoskega plemiča, če ne bi pri dvajsetih doživel izjemnega božjega posega v svoje življenje: najprej »spreobrnjenje« pri češčenju križa na veliki petek leta 1807, nato pa »navdih Svetega Duha od zgoraj«, da postane duhovnik. Po posvečenju je (kljub mamljivim ponudbam) ostal župnik v domačem kraju in se posvečal predvsem dvojemu: karitativnemu delovanju in misijonarjenju. Tudi kasneje, ko je kot škof prevzel in obnovil škofijo Marseille, je ostal zvest temu svojemu prvotnemu poslanstvu.




Ime: Karel: ger., »mož, soprog (dečko, možak, korenjak)«; Jožef: heb., »naj Bog doda potomstvo«; Evgen: gr., »blagoroden, plemenitega rodu«.

Rodil se je 1. avgusta 1782 v kraju Aix-en-Provence v Franciji,

umrl pa 21. maja 1861 v Marseillu, prav tako v Franciji.

Družina: Bil je najstarejši sin Karla Antona de Mazenoda in Marije Rozalije Joannis. Mati je bila pripadnica srednjega razreda, a je bila bogata, oče pa reven aristokrat. Med francosko revolucijo se je družina umaknila v Italijo, kasneje pa sta se starša ločila.

Škofija: Škofija Marseille je bila ustanovljena v 1. stol., a so jo leta 1801 zatrli. Mazenod jo je kot generalni vikar znova vzpostavil in uredil leta 1822, bil nato nekaj časa pomožni škof, leta 1837 pa je postal ordinarij. Leta 1948 je bila povzdignjena v nadškofijo. Danes ima 122 župnij in okoli 700.000 katoličanov. Vodi jo nadškof Georges Paul Pontier.

Ustanovitelj: Leta 1816 je v domačem kraju ustanovil kongregacijo oblatov brezmadežne Device Marije (laikov in duhovnikov), ki se je posvetila misijonarjenju med ubogimi, revnimi. Danes je v kongregaciji približno 5.000 oblatov, ki delujejo v 71 deželah po vsem svetu.

Geslo: »Poslan sem, da evangeliziram uboge.«

Zavetnik: Neurejenih, težavnih družin, saj je sam v domači družini doživljal nenehne prepire, spore, očitanja in nerazumevanja, kar je pripeljalo do ločitve staršev.

Delo: Potem ko je že pred posvečenjem, pa tudi kasneje kot duhovnik in škof naredil veliko dobrega za uboge, bolne in zapornike ter se posvečal ljudskim misijonom, je naredil ogromno tudi za svojo škofijo: zgradil je katedralo, ustanovil 23 novih župnij, poskrbel za številne karitativne ustanove in redovniške skupnosti (33), skrbel zlasti za ostarele in preganjane duhovnike, za katehezo mladih in številne duhovne poklice.

Kreposti: Od nekdaj je bil močnega značaja in velikodušnega srca, kasneje pa se je vsem plemenitim lastnostim pridružila še globoka in iskrena pobožnost in čut za stisko bližnjega. Bil je velik častilec Matere božje.

Upodobitve: Njegove upodobitve so iz različnih življenjskih obdobij: od mladeniča do moža v zrelih letih. Običajno je naslikan v preprosti duhovniški obleki ali v škofov­skem ornatu. Obrazne poteze kažejo moža milega, dobrohotnega značaja, a čistega, odločnega pogleda.

Goduje: 21. maja.

Beatifikacija: 19. oktobra 1975 ga je papež Pavel VI. razglasil za blaženega, papež Janez Pavel II. pa 3. decembra 1995 za svetnika.

Splet: www.oblatemissions.org; www.omiworld.org; www.eugenedemazenod.net

Misel: »Duhovnik sem. Duhovnik Jezusa Kristusa. To pove vse … Svetost je v spreobrnjenju srca, zvestobi božjim zapovedim in navdihom njegove milosti, v spoznanju in ljubezni do Jezusa. Ljubiti Jezusa pomeni ljubiti Cerkev.«