Svet danes občudujemo, ker je pred nami kot na dlani. Na nas pa preži nevarnost! Hitro se ustavimo ob statistikah, številkah, odstotkih, spregledamo pa človeka. Številke rastejo, človek pa se nevarno izgublja v brezimnosti hladnih statističnih podatkov. Govori se o manjšinah, večinah, govori se o odstotkih, govori se o predvidevanjih za prihodnost. Če hitimo mimo človeka in ne opazimo žalosti in veselja na njegovem licu, ne radosti in stiske, to pomeni, da smo se izgubili med številkami, ki so brez življenja. Velike naravne nesreče, vojne, nasilje nas za trenutek prisilijo k razmišljanju. Trenutki izginejo, kot izgine slika, ki jo gledamo. Človek pa ostaja, človek z imenom, priimkom, s svojo družino, z otroki. Človek ni samo naravna nesreča, ni samo vojna, človek živi svoje vsakdanje življenje. Biti s človekom, iti z njim košček poti, mu biti v oporo, mu biti prijatelj, učitelj, zdravnik, opora v težkih trenutkih, zavetje v času stiske, biti vsak dan z njim, to je nekaj velikega v ž...