Verjetno nikoli ne bom pozabila najbolj prostranih polj, ki sem jih videla v Izraelu. Na njih raste bombaževec, ki sodi med svetopisemske rastline. Ob hitri vožnji se zdi, kot bi bila pokrajina pobeljena s snegom. Nenavadne so tudi bale bombaževih plodov, ki so v velike skladovnice zložene ob njivah. Vse rastline namreč ne cvetijo naenkrat, zato jih obirajo postopoma.

Prav Izrael ima med vsemi pridelovalkami bombaža najvišji hektarski donos, to je 1640 kg na hektar. Indija, ki sodi med največje svetovne pridelovalke bombaža, dosega hektarske donose, ki so le dobra polovica svetovnega povprečja. Bombaževec danes kultivirano gojijo v več kot 75 državah sveta. Povsod tam, kjer je med dvema pozebama najmanj 200 dni s povprečno poletno temperaturo 25°C.

Sicer pa gojenje in uporaba bombaža segata v daljno preteklost. V jami blizu Tehuacana v Mehiki so našli ostanke bombažne tkanine, ki je bila stkana 5800 let pred Kristusom.