Dobro se spomnim svojega prvega srečanja s preprostim obredom vsakdanjega krščanskega življenja – z molitvijo pred jedjo. Ne, to ni bil dogodek iz mojih zgodnjih otroških let, to je bilo pred dvema letoma, na vikendu priprave na zakon.

Ker sem kot nekatoličan pred tem glasno molitev pred jedjo slišal le v ameriških filmih, je bilo moje doživljanje temu primerno – bil sem kar malo šokiran, celo zmeden. Zame je bilo to nekaj popolnoma novega. Še nekaj trenutkov pred molitvijo smo se vsi razposajeno pogovarjali, nato pa so si vsi v hipu nadeli resnobne izraze in pričeli: »Gospod, blagoslovi nas in te jedi ...« Takoj po komaj slišnem »Amen« se je spet zgodil preobrat – vsi so bili spet v hipu razposajeni kot prej.

Ali ni nenavadno, da sem takšno molitev prvič doživel pri 22 letih? Izhajam iz nekatoliške družine, to je res. Vendar, ali ni več kot...