Nedavno je bila v sklopu Nikodemovih večerov okrogla miza o kulturi dialoga v Sloveniji. Zanimive izpovedi govorcev so izzvenele tudi v ugotovitvi, da pravega, kulturnega in ustvarjalnega dialoga – še posebno v etično-vrednostnem in ideološko-političnem pogledu – pri nas ni. Obstaja le konfrontacija med t. i. levico in t. i. desnico, ki se vleče skozi zgodovino do današnjih dni in je dosegla krvavi vrhunec v vojnem in povojnem času, in ne jenja niti po (formalnem) zlomu totalitarnega sistema.

Dialog namreč razumem ne le kot izmenjavo misli in stališč, ampak tudi kot poglabljanje v sogovornikov doživljajski svet, način razmišljanja in vpetost v čas in prostor; sogovorniku se približujem, na neki način mu pomagam celiti njegove lastne zastrte rane in rahljam zategnjene vezi.

Kljub intelektualno zanimivi temi in znanim gostom, ki so tehtno spregovorili, je bilo v dvorani malo poslušalcev; naslednjega dne, ko je bilo govora o dialogu v partner...