Med informativnimi dnevi je množica staršev in otrok preplavila srednje šole, ki vsako leto poskušajo v tem času pokazati najboljše, kar premorejo. Nekaj slovenskih javnih in zasebnih gimnazij ponuja med svojimi predmeti tudi izbirni pouk latinskega in grškega jezika. Šole in predvsem učitelji, ki ta dva predmeta poučujemo, se vsako leto trudimo, da bi pridobili bodoče dijake za učenje klasičnih jezikov. Kako bi lahko petnajstletne otroke in njihove starše prepričali o koristnosti in uporabnosti učenja teh jezikov? Večina se namreč o nadaljnjem šolanju odloča na podlagi teh dveh kriterijev.

Kakšno mesto v izobraževanju mladega človeka sploh imata latinščina in stara grščina? Velikokrat se ju primerja z živimi jeziki in ob taki primerjavi bodoči dijaki gotovo raje izberejo živi jezik, ki ga bodo, kot pravijo sami, kasneje rabili. Vendar klasičnih jezikov na ta način sploh ni mogoče primerjati z živimi jeziki, ker imajo povsem drugačno funkcijo. Kot mrtva jezika se ne govori...