Kot nekdanji politični zapornik sem bil 10. decembra povabljen na slovesnost ob svetovnem dnevu človekovih pravic. Že pred začetkom slovesnosti sem se v Cankarjevem domu srečal z mnogimi, ki jih je prizadela komunistična ideologija prek podaljšane roke takratnih komunističnih sodišč, ki so s svojimi sramotnimi sodbami kršila vse vrednote pravičnega in poštenega evropskega kazenskega prava.

Ob vstopu v dvorano me je presenetil spominski napis »V spomin bivšim političnim zapornikom«. V spomin torej na naše trpljenje v taboriščih in zaporih, ki niso bila nič boljša, temveč slabša od okupatorskih. Zgodile so se najbolj nemogoče sodbe in obsodbe, kajti sodili so tudi že usmrčenim osebam, največ iz kmečkega prebivalstva, da so se lahko polastili njihovega imetja in domov. Izreki sodb so bili s stališča evropskega prava protizakoniti, kajti zadoščal je že zapisnik krajevne organizacije OF, ki so jo zlorabili za obsodbe mnogih posestnikov in tako zaplembe njihovega premoženja zarad...