Ljudje smo nagnjeni k temu, da druge izenačujemo, jih prilagajamo sebi. Če drugega doživljamo kot sebi enakega oziroma podobnega, se mu odpremo, mu laže zaupamo. Pot dialoga in sprejemanja različnosti je težka pot. Vodi skozi notranje pregrade, ki so v človeka vgrajene zaradi strahu in zaradi potrebe po varnosti. Izklopiti te notranje varovalke pomeni stopiti na plano, premagati strah pred drugačnim in nepoznanim, izpostaviti se. Šele takrat je človek sposoben dialoškega odnosa, odnosa na enakopravni ravni; le tedaj je pripravljen sprejemati razlike: med spoloma, narodi, kulturami, verstvi.

Kristjani to pot hodimo z Učiteljem, Jezusom iz Nazareta. Ena od prednostnih nalog njegovega poslanstva je prav odpiranje mej, podiranje pregrad. Jezus človeka nikoli ni izenačil s stvarmi ali bitji, ki bi bili nižji od Boga. Njegov božji enačaj je enkratna formula zaupanja, ključ, ki odpira vrata k polnosti življenja. Sebe zato imenuje kar vrata: »Jaz sem vrata. Kdor vstopi skozme, s...