Iz Mavrijevih skladb! Odpeva srce, duša, z njo vera in upanje rodov, spregovori cerkvica Marije Snežne nad Avčami, zgovorne freske z gotskega prezbiterija cerkve sv. Martina, fantovsko petje v Avčah (kjer se je rodil l. 1931), svete pesmi, gregorijanski koral (ki je osnova vsake glasbe), druga sakralna glasba, blagodejen molitveni utrip svetogorskega romarja. Zdaj pristopica hudourniški Avšček, zdaj skrivnostna govorica gabrov, bukev, hrastov z gozda Osojnica, zdaj šepeti žag in mlinov, četudi jih že zdavnaj ni več. Duh lepega, uglašenega je duh svetega, ki živi stoletja. Odpeva modrozelena Gregorčičeva »ekspresionistična« Soča, prelestno pošumevanje njenih valov, zdaj mirnih, zdaj grozečih, njen večni tek »tik grobov, grobov slovenskega domovja«, »srdita«, »krvava«, ko »tujce, zemlje-lačne, vtopi na dno razpenjenih valov«; diha s svežino mediteranskega prostora, prisrčna pripadnost domači pokrajini, njeni zemlji in ljudem, šegam ter o...