Šotori in blato – kamor seže pogled. 3.500 skavtov in kup malih norosti – tu reševanje drobne miške, ladja sredi tabora, več sto prostovoljcev, katapult z vodnimi baloni, nabiralnik za ljubezenska sporočilca, tam plavanje v blatni kopeli, sušenje čevljev ob ognju, žaba v nahrbtniku, ročno sortiranje odpadkov, bdenje in maša po več kot napornem dnevu … Norost – kamor seže pogled! Ampak tista žlahtna norost, ki jo premorejo skavti in ki je vpisana tudi v bistvo krščanstva, kakor se je o norosti križa izrazil že sv. Pavel.

Da takšna norost deluje, je bilo osrednje sporočilo 1. slovenskega skavtskega jamboreeja, ki se je začel 19. julija pri Podturjaku in se bo iztekel 3. avgusta. Želja po tovrstnem srečanju je v Združenju slovenskih katoliških skavtinj in skavtov zorela že dolgo, a šele po 18 letih obstoja, ko je naraslo iz gruče fantov na 4.400 članov in ko je skavtstvo v svetu že praznovalo svojo 100-letnico, so si upali reči: »Zmoremo in imamo ka...