Vsaj danes mi sredi teh hribov ni treba tožiti nad našim malim Sionom. Vsaj danes se ga lahko veselim, še več, Bogu se lahko zahvalim zanj.
Sedim na terasi in gledam na cesto pod sabo. Skoraj vsako sekundo vozilo gor in dol po dolini. Tako rekoč mestni promet, čeprav na lokalni cesti. Ja, motor je zavladal tudi v tej odmaknjeni dolini. In ob motorju vsa tehnika naše civilizacije. V vsaki hiši je avto, če ne dva, računalnik, mobitel. Vsaka kmetija je opremljena z najnovejšo poljedelsko tehniko. Študentje merijo na aviatiko, na mikrobiologijo, na elektroniko. Na šolske izlete hodijo od Poljske do Turčije. Tu je utrip tretjega tisočletja. Tu je utrip planeta.

Pa glej, to ni edini utrip doline. V njej je še kakšen drug vzporeden utrip. Utrip, ki bije iz posluha Presežnemu.

Nedeljsko mašo obiskuje tja do 40 % župljanov. Med tednom je pri maši ob sedmih do 40 ljudi. Vsakih nekaj let imajo novomašnika. Kontemplativce imajo pri karmeličankah in klarisah. Mladi vedo za...