Pisatelj Pavle Zidar se ni posvečal kakšnemu pobožnemu pisanju. Če se je prepustil, je ob svojem genialnem talentu znal zdrkniti tudi do roba pornografije. A imel je nekaj velikega: občutek za sveto. Nekoč mi je v moji sobi na Opčinah odprl denarnico, da bi mi pokazal papir, ki ga je nosil ob osebnih dokumentih: bila je podobica svete Terezije iz Lisieuxa. »To je bitje!« je rekel in potrkal po podobici. Terezija Martin je bila prevzela tudi njega, kakor je bila prevzela milijone. Nekaj let je znova – potem ko jo je Pij X. označil za največjo svetnico modernih časov – prevzela katoliško Cerkev, ki je to mladenko razglasila za cerkveno učiteljico in jo postavila ob bok veliki Tereziji Avilski.

»No, ob starših, ki jih je imela, ji je bilo laže priti do svetosti,« bi lahko rekel kdo. Dejansko je sama izjavila, da sta bila njena starša »bolj vredna nebes kot zemlje«. O očetu je rekla: »Dovolj mi ga je bilo pogledati, da sem videla, kako molijo svetniki.«

Zelia Guérin...