Ubogljivost in pokorščina v sodobnem svetu po eni strani nista kaj prida zaželeni vrednoti, po drugi strani pa jih ni tako malo, ki bi si ju želeli. Vprašanje je le, ali pri sebi ali pri drugih. Med takimi, ki si ubogljivosti želimo, smo gotovo starši. Kako lepo je, če ni treba vsega ponavljati vsaj dvakrat ali trikrat. Že pri otrocih vidimo, koliko napora je potrebnega, da takoj ubogamo. Seveda ne govorimo o slepi ubogljivosti, ampak biti na voljo za skupno dobro. Posebno mesto v človeškem življenju ima poslušnost Bogu. Sveto pismo nam takoj v prvih poglavjih postreže s primerom očaka Noeta, ki ni čakal na začetek povodnji, ampak je ubogljivo, na prvo besedo Boga, začel graditi ladjo. Ena izmed zgodb puščavskih očetov pripoveduje o menihu, ki je na klic očeta takoj prišel iz svoje sobice. Niti črke, ki jo je ravno takrat pisal, ni dokončal. Ubogljivost zahteva veliko mero modrosti. Od tistega, ki uboga, in od tistega, ki ubogljivost z nal...