Benedikt XVI. o sv. Pavlu v sredo, 26. novembra
V zadnji katehezi smo torej spregovorili o dveh ravneh: na eni so naša dejanja, dela, ki niso odločilna za dosego zveličanja, na drugi pa je »opravičenje« po veri, ki poraja sad Duha. Pomešanje teh dveh ravni je v preteklih stoletjih povzročilo številne nesporazume. V tej povezavi je pomembno, da sveti Pavel v istem pismu Galačanom po eni strani odločno poudarja zastonjskost opravičenja brez naših dejanj, hkrati pa naglaša tudi povezavo med vero in ljubeznijo, med vero in dejanji: »V Kristusu Jezusu niti obreza nič ne velja niti neobrezanost, ampak vera, ki deluje po ljubezni« (Gal 5,6). Potemtakem so na eni strani »dela mesa: nečistovanje, nesramnost, razuzdanost, malikovanje« (Gal 5,19–21). Vsa ta dela nasprotujejo veri. Na drugi strani pa je delovanje Svetega Duha, ki hrani krščansko življenje, ko poraja »ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blagost, dobrotljivost, zvest...