ADVENTNI PREMISLEK



Kapelica v temnjavi mogočnega hrasta naju je usmerila na pot proti nizki kamnitoopečnati hišici na obrobju vasi. Bilo je po polnoči in hlad poznooktobrske noči je vel izza tihih poslopij. Nad vrati je brlela luč. V veži, polni vrtnin in pobranega, že ognitega sadja, naju je sprejela sivolasa gospa šestdesetih let, utrujenega obraza, revmatičnih prstov, z ruto, v modri jopi.

Peljala naju je v sobo. Lesen starinski križ z oljčno vejico v kotu nasproti zakurjene krušne peči, velika podoba zadnje večerje na steni med gavtranima oknoma, zatohel zrak, kupi cunj in perila vsepovsod. Njena mama, belolasa gospa krepkih osemdesetih let, je ležala v stari, široki postelji sredi sobe. Upadla v obraz, lepljivih, znojnih las, hitro in težko je dihala.

»Moja mama so sicer zdravi, ne jemljejo nobenih zdravil, vse v hiši še postorijo. V nedeljo so bili...