Antonio Gramsci (1891–1937) je bil ustanovitelj Komunistične partije Italije in marksistični teoretik. Do danes je ta Sardinec ostal nekakšen mitičen lik italijanske levice. Nemarksistu ni tako tuj, kot mu utegnejo biti tuji, če ne mrzki, liki drugih velikih komunistov. To iz dveh razlogov: zaradi pretežno intelektualnega profila tega človeka in zaradi njegove osebne usode. Shiral je namreč v Mussolinijevem zaporu (»Tisto inteligenco je treba utišati,« je bil odločil diktator).

(Iz zapora je napisal prelepa pisma svojim otrokom, od katerih je nadpisani kot študent nekatera prevedel in ponudil Ferdu Kozaku, ki jih je tudi objavil v svojem Novem svetu).

V širši kulturni zavesti Gramsci bolj kot pravoveren komunist živi kot humanistični levičar in se je posebno priljubil intelektualcem, Pasolini je svojo pesniško zbirko ponaslovil »Le ceneri di Gramsci (Gramscijev pepel)«. Glas o Gramscijevi spreobrnitvi se je prvič razširil spomladi 1977, ko je neki redovnik obj...