Advent je letos vstopil v moje misli zgodaj. Neke noči v oktobru sem se prebudila in vprašanje, ki mi ni dalo miru, se je glasilo: »Kaj od mene pričakuje adventni čas?« Nekaj časa sem premišljevala, potem sem sredi noči vstala, prižgala računalnik in si odgovorila. In na to vprašanje pozabila. Do trenutka, ko je v moje misli stopila sveta družina.

Pravzaprav se je vse začelo pri sveti družini. Prve duhovne vaje sem doživela po njeni zaslugi. Pa druge, tretje in četrte tudi. Na robu Ljubljanskega barja so nama z možem podarili kip svete družine, ki naju zdaj opazuje v domači spalnici. Priznam, včasih mi to ni najbolj všeč. Posebej takrat, ko z možem glasneje izmenjujeva najina stališča in se mi zdi, da to pač ni lepo delati pred drugimi ljudmi. Za nameček pa me je v decembru obsedla še misel o sveti družini. Kaj mi hoče povedati?

Poznate občutek, ko se nečesa veselite, dogodek nestrpno pričakuj...