Če je v božjih očeh tisoč let kot en dan, je sto petdeset let Lurda le nekaj nihljajev nebeškega časa. A na tej krožnici so urini kazalci v sezname božjega knjigovodstva vpisali milijarde romarjev z vseh strani sveta. Ona, ki je nekoč na Zemlji znala vse dogodke ohraniti v srcu in premišljevati, zdaj tu prisluškuje bitju človeških src in nepretrganemu napevu pretresljive prošnje: O sancta Virgo, ora pro nobis, ora pro nobis!

Kdor je doživel Lurd z vso njegovo veličino in skrivnostjo, ga ne bo pozabil. Že naši najbolj davni romarji so ga ponesli s seboj domov in ga v pomanjšani obliki umestili med zelenje tam, kjer je domača zemlja pokazala vsaj nekaj masabjejskega obličja: v šentjernejski Lurd, pod rakovniški Golovec, ob obpotne bršlinske goščave. Sedem slovenskih cerkva, posvečenih lurški Materi Božji, in med njimi lepa brestaniška bazilika; oltarji, kipi in kipci, svete podobe in drobne podobice, opisi, orisi, prikazi in pesmi o lurški Gospe. Oziraj se, lurška Mari...