»Maj ali veš, da ima tudi Zemlja svoj rojstni dan?« je sredi aprila vprašala Maja babica, ko sta na vrtu sejala še nekaj zelenjave. »A, ja! Tega pa nisem vedel,« je odvrnil Maj. »Kaj pa bomo Zemlji prinesli za darilo?« je želel biti hudomušen. »Posadili bomo drevo,« je kot iz rokava stresla odgovor babica. »Zakaj pa drevo?« ni bilo najbolj jasno Maju. »Zato, da bo Zemlja laže dihala.« »Kaj tudi Zemlja diha?« je malce nejeverno vprašal Maj. »Tako je,« je odvrnila babica in zagrnila še zadnjo posejano vrsto. »Tako. Sedaj pa lahko vse dobro zaliješ s svojo odlično kanglico.« Čez nekaj časa je babica nadaljevala: »Tudi Zemlja diha. Njena pljuča so rastline in največje rastline so drevesa. Če Zemlja ne bi dihala, bi skoraj vse na njej izumrlo.« »Tudi ljudje?« ni mogel verjeti Maj. »Tudi ljudje. In nekateri tega kar ne morejo dojeti in na leto posekajo ogromne količine dreves. Kjer ni več dreves, lahko nastane celo puščava, ker voda odnaša ro...