Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Tveganja katoliške politike: dr. Janko Kralj

Alojz Rebula
Za vas piše:
Alojz Rebula
Objava: 10. 01. 2009 / 23:00
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 12.01.2009 / 08:03

Tveganja katoliške politike: dr. Janko Kralj

Tretji moment: leto 1944 v Rimu, kamor se je bil umaknil, zasledovan od Nemcev in obsojen na smrt od OF. V stikih na vse strani je skušal rešiti, kar se je od Primorja rešiti dalo, potem ko je Stalin že bil obljubil Trst Togliattiju. Takrat je Kralj, dotlej več kot stoodstoten Jugoslovan kakor vsi Primorci, na nekem posvetovanju preroško izrekel besedo o » svobodni Sloveniji«.
Knjigo Lučke Jerman-Kralj in Tomaža Simčiča »Dr. Janko Kralj« je v Družini pospremilo več člankov, tako da lika tega velikega Primorca in kristjana ni treba obsežneje predstavljati.

Primorec, ki je pustil ugledno službo v Ljubljani, da je šel v noči fašizma ves izgoret za slovenskega manjšinskega človeka in na 2. tržaškem procesu samopobudno rešil štiri obsojene na smrt (med njimi dr. Lava Čermelja)
.
Kristjan z neomajno zvestobo Cerkvi, a obenem z nadprovincialno univerzalnostjo duha, vendar nedovzeten za mit revolucije. Tako bi se dal morda označiti na najkrajši možni način. Če bi me kdo vprašal, naj mu, potem ko sem prebral omenjeno knjigo, iz življenja dr. Janka Kralja navedem nekaj značilnejših momentov, ki so me pretresli, bi mu navedel naslednje tri.

Prvi: njegovo zadržanje ob največjem političnem razočaranju, ki ga je doživel, ko je namreč ob arbitraži, kdo naj ima vodstvo krščansko-socialnega gibanja v primorskem zam...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh