Konec maja je Dom duhovnih vaj v Tinjah na Koroškem dobil spominsko ploščo, z imeni sedmih duhovnikov, žrtev dveh velikih totalitarnih ideologij 20. stoletja, nacizma in komunizma.

»Iskreno ljubim svojo očetnjavo, a ne sovražim nobenega drugega na­roda. Izobraženost, bogastvo, moč, slava so pri različnih narodih različne, a vsi imajo srce, ki je pokorno poklicu človeškemu: Ljubi, sočustvuj in pomagaj! Zahvalim Božjo previdnost za vse, kar mi je naklonila in kar še mi nakloni. Ni lepšega, kakor če človek pokleka tudi v sreči pred svojega Boga, ki skrbi za vse. V nesreči poklekne marsikdo in priznava, da je Bog. Zdrave, krepke duše se Boga spominjajo tudi v sreči. Bog tepe, kogar ljubi, in za prestano trpljenje nagradi stotero. Kar stori, vse prav stori. Za veseljem pride križ, dež za soncem. Ako bi zmeraj sonce sijalo, bi pokala zemlja. Če bi bilo zmeraj veselje, bi se prevzeli ljudje in bi izginila poštenost, kakor roža...