Seveda ne z njim osebno, ampak z njegovo zadnjo encikliko »Ljubezen v resnici«. Nekako se mi ni mudilo k njej tudi potem, ko sem jo imel v računalniku, in to v meni ljubem jeziku, v francoščini. Ni me preveč privlačevala domnevna tematika enciklike, namreč ekonomija, posebej ta od krize razžrta ekonomija. Tudi zdrava ni moja Muza ne na življenjski ne na intelektualni ravni. Celo z nečim šarlatanskim se mi je naphal ta pojem, potem ko sem videl, kako je bila Titova Jugoslavija polna ekonomije in ekonomistov, rezultat pa je bil, kar je bil, čeprav je bila ekonomija za marksiste boginja, tako rekoč izvorna mati vsega, vključno z duhovno »nadstavbo«. Naj bi torej zdaj šel jest ekonomijo celo k papeževi mizi? Obšla me je celo misel: ali ni škoda, da se intelektualec takšnega nemškega kova, kot je Joseph Ratzinger, sploh ukvarja s takšno tematiko? Je ne bi raje prepustil modernim poganom, ki tako in tako božje besede nočejo in hočejo živeti samo od kruha? Pa Ljubezen in Resnica pri ekonom...