Leto 1940. Zgodnja pomlad. Deklice prvega razreda takratne ljudske šole se pripravljajo na prvo spoved, prvo obhajilo in na birmo. Danes bi rekli: v paketu. Katehet s snežno belim kolarjem in zlatimi naočniki. Deli drobcene zvezdice za pridnost. Katekizemska vprašanja so zahtevna, odgovori jasni.

Povedani na pamet, kako pa.

Nenavadno velika šolska okna. Slapovi svetlobe.

Tako kot je katehet napovedal, tako se je zgodilo. Bilo je samo­umevno. Prišel bo gospod škof. On bo povedal, ali deklice znajo dovolj dobro. »Koliko je v Bogu božjih oseb?« »V Bogu so tri božje osebe: Bog Oče, Bog Sin in Bog Sveti Duh.« Še mnogo vprašanj, še mnogo odgovorov.

Pride. Lepši je kot gospod katehet, a je že ta tako zelo lep.

Plaha deklica, ona drobna črna vrana se stiska v klop. Boji se.

Pa prav ob njej se ustavi. »Ti imaš pa črno oblekco,« ji reče.

Zajoka.

»Tej punčki je umrla mama,« pove katehet. Ona joka in joka.

Potem...