Ikona med Malo Terezijo in Dantejem
Objava:
31. 01. 2009 / 23:00
Deli:
Čas branja:
2 minuti
Nazadnje Posodobljeno:
30.01.2009 / 07:42
Ikona med Malo Terezijo in Dantejem
Vsi vemo za velike bojevnike na fronti duha v nekdanji Sovjetski zvezi – za Pasternaka, Saharova, Solženicina. A kdo kaj ve o velikanu na fronti vere – Aleksandru Menu?
Kdor je stopal v delovno sobico tega duhovnika v Novaji Derevnji 40 kilometrov od Moskve, je zadihal zrak nerazdeljene Cerkve prvega tisočletja; okrog ikone Spremenjenja je videl slike Male Terezije, papeža, Danteja Alighierija, Solovjova, da ne govorimo o knjigah, s katerimi je bila sobica natrpana od tal do predalov, in to s katoliškimi avtorji, s cerkvenimi očeti, s pravoslavnimi teologi …
In on, Aleksander Men, sončna pojava, z obrazom kakor iz svetlobe, svobode, veselja, čeprav je moral vsak dan na KGB v Lubjanko. Tisti Jud, zdaj kristjan in pravoslavni župnik, je preveč izžareval Kristusa, da bi ga KGB samo gledal. Njegova župnija je bila postala romarski cilj, kamor so se zgrinjali ljudje vseh starosti, slojev in poklicev. skupaj z intelektualci in umetniki. Govoril pa je nekako...
Kdor je stopal v delovno sobico tega duhovnika v Novaji Derevnji 40 kilometrov od Moskve, je zadihal zrak nerazdeljene Cerkve prvega tisočletja; okrog ikone Spremenjenja je videl slike Male Terezije, papeža, Danteja Alighierija, Solovjova, da ne govorimo o knjigah, s katerimi je bila sobica natrpana od tal do predalov, in to s katoliškimi avtorji, s cerkvenimi očeti, s pravoslavnimi teologi …
In on, Aleksander Men, sončna pojava, z obrazom kakor iz svetlobe, svobode, veselja, čeprav je moral vsak dan na KGB v Lubjanko. Tisti Jud, zdaj kristjan in pravoslavni župnik, je preveč izžareval Kristusa, da bi ga KGB samo gledal. Njegova župnija je bila postala romarski cilj, kamor so se zgrinjali ljudje vseh starosti, slojev in poklicev. skupaj z intelektualci in umetniki. Govoril pa je nekako...
