Božič ni največji praznik ­krščanstva. Največji praznik krščanstva je velika noč, praznik Kristusovega vstajenja, te potrditve njegove nadčloveškosti, njegovega božanstva. Lahko pa rečemo, da je božič najbolj fantastičen od krščanskih praznikov. Zakaj? Ker je njegova vsebina onkraj vseh možnih človeških predstav, ker gre za nič manj kot za fizični prihod Boga na zemljo. Boga z našim telesom, z našimi očmi in rokami. Prav tistega Boga, ki je v breznu preteklosti ustvaril čas in prostor, ki je ustvaril vesolje, atomski in podatomski svet …

Lahko bi bil prišel drugače, kot je prišel, če je že sklenil obiskati to malo kozmično telo med Marsom in Venero. Lahko bi se javil, kakor se je javljal prej svojemu ljudstvu, z oblakom, kakor na poti Izraela iz Egipta, ali z ognjem, kakor na gori Horeb, ali kako drugače s svojimi elementi. Pa je hotel priti k nam kot človek, kot eden izmed tistih, ki so že nekako tri milijone let po velikem izgonu jedli tukaj svoj izgnanski kruh.