Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

V noči med 1. in 2. januarjem 2010

Alojz Rebula
Za vas piše:
Alojz Rebula
Objava: 09. 01. 2010 / 23:00
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 11.01.2010 / 07:54

V noči med 1. in 2. januarjem 2010

Pravzaprav ni bilo v noči: bilo je proti jutru. Ob treh sem se bil namreč prebudil, nekaj pomolil in potem spet zaspal. Bilo je proti jutru. Nekako bolj v Kopru kot v Ljubljani, ker onkraj oken prostora, kjer sem se znašel, sem slutil nekaj morskega, zahodnega.
Pravzaprav ni bilo v noči: bilo je proti jutru. Ob treh sem se bil namreč prebudil, nekaj pomolil in potem spet zaspal. Bilo je proti jutru. Nekako bolj v Kopru kot v Ljubljani, ker onkraj oken prostora, kjer sem se znašel, sem slutil nekaj morskega, zahodnega.

Na zaslišanje – zakaj tam sem lahko pričakoval samo zaslišanje – me niso pripeljali. Preprosto sem se znašel tam. Vzdolž podolgovate mize je sedelo nekaj mlajših ljudi, na videz udbovcev. Nova generacija, sem pomislil. A z mano sta se posebej ukvarjala dva: droban suhec z očali in s strupom v očeh ter nekdo drug, v rdečem puloverju.

Tu morem biti samo zaradi Creda v Družini, sem pomislil. Kdo te je spravil tja, te plačujejo v dolarjih, od kod gradivo? A zanimivo: v meni ni bilo niti malo tiste tesnobe, da ne rečem groze, ki me je v takih situacijah spremljala v življenju. Čutil sem se povsem mirnega, celo samozavestnega, da ne rečem čudno objestnega. Udbovci pa so bili videti poklapani, nič ud...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh