Telefonski klic na uredništvo Družine. Na drugi strani žice nemiren glas človeka, ki je iskal pojasnilo za nanj naslovljeno vabilo na sodišče. »Ali me bodo spet zasliševali, kot da sem česa kriv?« je bilo vprašanje, ki je razburjalo sogovornika. Za po vojni prestano trpljenje je na vladno komisijo za izvajanje zakona o popravi krivic naslovil zahtevo za priznanje ustreznega statusa, kot odgovor nanjo pa dobil vabilo na okrožno sodišče. Od nekod so se priplazili stari strahovi, ki so v tem vabilu prepoznali desetletja trajajoče grožnje, ponižanja, zapostavljenost, drugorazrednost, skrajno nelagodje pred nosilci sodne oblasti, s katero se je v travmatičnih okoliščinah očitno srečal kmalu po koncu druge svetovne vojne ... Izkazalo se je, da je na sodišče popolnoma dobronamerno vabljen zato, ker svoji zahtevi ni mogel priložiti listinskih dokazil o stvareh, ki so se mu dogajale pod totalitarnim režimom (npr. zapor), saj jih preprosto nima, za take primere pa zakon o popravi krivi...