Z Bogom začni vsako delo, da bo dober tek imelo. Takó, predvidevam, se bo tudi letošnje veroučno leto po župnijah začelo s sveto mašo in blagoslovitvijo šolskih torb. Z nekaterih bo prašiček, medvedek, podkvica, srček … naznanjal čarodejno moč nad uroki učnega leta. A najbrž se mladi lastnik ozaljšane torbe še ne zaveda drobnega semenca pritajene razkristjanjenosti, s katerim se podaja v svet. Ozračje v trikotniku starši-otrok-katehet bodo zaznamovale različne silnice. Sredobežne in sredotežne, v vsakem primeru dinamične.

Kakšna so pričakovanja? Nekateri starši se zanašajo, da bo za vero njihovega otroka v zvrhani meri poskrbel verouk. Precej veroučencev je prepričanih, da njihov katehet ne dosega ravni učitelja, veroučna ura pa ne pomembnosti šolskih predmetov. Katehet pa upa upati, da bo ob verski praksi staršev mlada srca prežaril za življenje po veri in krščanskih vrednotah ter krepostih.

Koliko pa to v svetu...