Nekaj ga je zbudilo in prva misel je bila: Oblečen! Pokrit, ampak oblečen. Kje sem? Aha, dnevna soba, doma. Hvala Bogu, doma! Pogledal je na steno: sedem je ura zjutraj ali zvečer? Po ropotu iz kuhinje bi rekel, da zvečer, včeraj zvečer. Se pravi danes popoldne. Je to sreda ali četrtek? Kako je že bilo, preden je zaspal? Tema okoli njega in tema v njem, velike črne luknje vsepovsod! Spet! Pa si je vendar trdno obljubil, da se to ne bo več nikoli ponovilo, nikoli, res! Ah, spet! Kolikokrat je že obljubil ženi, otrokom, mami, v službi, samemu sebi, vsemu svetu in predvsem samemu sebi, da je zadnjič zadnjič, za vse življenje zadnjič preveč popil!

On vendar to zmore, samo odločiti se mora, pa ne bo nikoli več pijan in vse se bo uredilo in vsi bodo zadovoljni z njim in nikoli več ne bo doživel take groze, kakršna se zdajle plazi vanj, ko ne ve, kaj se je dogajalo pred spanjem in kaj vse je spet naredil narobe. Stotisočkrat si je obljubil, da nikoli več! In vendar se je zdaj s...