Ljubljanski mestni avtobus se na svojih video ekranih že lep čas ponaša z različnimi reklamami in tudi »duhovitimi«, beri otročjimi izreki, ki naj bi bili izraz urbane mladine. Ena najbolj nemogočih reklam je tista o »ustavljanju revščine«: v 1. osebi množine avtobus potnike poziva s sloganom, ustavimo … premagajmo revščino (saj je letos tudi evropsko leto boja proti revščini). Toda kako naj bi navaden potnik ta apel spravil v dejanje in se boril proti njej? Morda tako, da se nemudoma pridruži množinskemu osebku/subjektu iz Ljubljane, ki to morda že počne ali bi to rad počel, vendar premalo uspešno in ga zato kliče na pomoč? Toda čim dlje potnik tuhta in grunta, kako se odzvati, tem bolj mu postaja jasno, da ga množinski osebek slepi in vara, saj si je že pred volitvami prizadeval, da bi čim bolj zadovoljil premožne, za reveže pa se ni zmenil. »Praznik demokracije« ni zamenjal njegove glave. Torej tudi zdaj ne bo vodja pohoda na revščino, delal bo za premožne in bogate, odpravljanje...