Pomenek z medicincem
Objava:
06. 11. 2010 / 23:00
Deli:
Čas branja:
2 minuti
Nazadnje Posodobljeno:
04.11.2010 / 13:32
Pomenek z medicincem
Pred leti, še v času komunizma, sem se pomenkoval z nekom o verski situaciji v Sloveniji. Pa sem ga vprašal, kako je kaj na univerzi, ali je med študenti kaj vernosti. Odgovoril je, kakor se spominjam, da je je več kot drugje morda najti na medicinski fakulteti. Odgovor me je začudil, ampak ne preveč. Dejansko bi ga bil lahko tudi pričakoval.
Saj je vendar zdravniški poklic poleg duhovniškega tisti, ki najbolj in praktično vsak dan sooča človeka z bistveno tragično situacijo, se pravi umrljivostjo človeškega bitja (kdo bo oporekal, da ne gre za tragično, ampak naravno situacijo: a če je naravna, čemu strah pred boleznijo, staranjem in smrtjo, čemu prepolne zdravniške ambulante, čemu medicinske fakultete in farmacevtska industrija?).
Zdravnik ima bolj kot vsi drugi vsak dan opraviti s prvo od poslednjih reči, navedenih v katekizmu. Kako se pri tem sreča z Bogom?
Tako sem nekega vernega študenta medicine nedavno vprašal, ali ni težko...
Saj je vendar zdravniški poklic poleg duhovniškega tisti, ki najbolj in praktično vsak dan sooča človeka z bistveno tragično situacijo, se pravi umrljivostjo človeškega bitja (kdo bo oporekal, da ne gre za tragično, ampak naravno situacijo: a če je naravna, čemu strah pred boleznijo, staranjem in smrtjo, čemu prepolne zdravniške ambulante, čemu medicinske fakultete in farmacevtska industrija?).
Zdravnik ima bolj kot vsi drugi vsak dan opraviti s prvo od poslednjih reči, navedenih v katekizmu. Kako se pri tem sreča z Bogom?
Tako sem nekega vernega študenta medicine nedavno vprašal, ali ni težko...
