Ne ugotavljam prvič, da mnogi med nami nis(m)o zreli za lastno državo. Ne zavedamo se, da imamo svojo usodo v svojih rokah, ampak svojo lenobo ščitimo z izgovorom, da tako in tako nič ne moremo, da o vsem odločajo drugi. Res je, da je bilo tako v komunizmu, ko je skoraj o vsem odločal kar centralni komite partije. V demokraciji, kakršna koli že je, odločamo ljudje na volitvah. Imamo pa še referendume, na katerih lahko svojo voljo izrazimo še bolj neposredno. Referendum je v bistvu glasovanje proti napuhu vladajočih. Prav zato jih številni politiki ne marajo, saj jim s svojo udeležbo nastavljamo ogledalo, mešamo štrene oziroma jim preprečujemo, da bi delali samo zase in za svoje klike. Za referendum ni kriv tisti, ki ga zahteva, ampak oni, ki ga povzroči, ker ni pripravljen z nikomer sodelovati, ker je prepričan, da vse najbolje ve in zna. V demokraciji sta namreč za državo odgovorni tako pozicija kot opozicija. Če slednja ne opravlja svoje funkcije, demokracije ni. Prav zato ljudje,...