»Toda meščani si sami v brezumnosti svoji želijo / zrušiti mesta ponos, ker po bogastvu hlepé;/ tu so voditelji ljudstva, ki ni jim mar za pravičnost; / oni ne znajo krotiti ošabnosti, njim ne zadošča/ to, kar imajo že zdaj [...] le bogatijo in vse plod je krivičnih dejanj / ropajo brez razlik javno in sveto posest ,/ plenijo vsepovprek in kradejo, koder nanese.« Ko pri predavanjih iz arhaične grške lirike prebiramo Solonove stihe, se skorajda zdi, da sem odprl kak današnji časopis in berem povzetek nedavnega dogajanja v sodobnih Sloveniji. (Če seveda odštejemo eleganco Solonovega in tudi prevajalčevega (/ta je Marko Marinčič/ sloga.) In ko se potem po ustaljenem šolskem redu zalistamo v verze filozofa Ksenofana, se malce zdrznem ob njegovih besedah, da se iz športa ljudstvu rodi majhna korist; da se zaradi njega ne izboljšata red in postava; saj »če ob Pisa bregovih / atlet pribojuje si zmago, / to ne napolni čez noč / praznih nam mestnih skladišč« (prevedel...