Ste kdaj opazovali majhnega telička ali katero drugo žival, kako spretna in samostojna je, vsaj zdi se tako, že od samega začetka življenja? Pravo veselje je opazovati to razigranost in navihanost. Kaj pa človeški »mladič«? Ko ga pogledamo, tako majhnega in popolnoma odvisnega od odrasle osebe, pomislimo: le kdaj bo samostojen? Toda za samostojnost oziroma za korake v tej smeri je potrebno veliko časa, dobrih živcev, potrpežljivosti in vztrajnosti. Tudi in še posebno takrat, ko se to zdi težko, včasih celo nemogoče. Pa vendar nam otroci sami znova in znova pokažejo, kljub našim dvomom, da za njih nič ni nemogoče.

Ker delam v vrtcu z najmlajšimi otroki, torej s tistimi, ki resnično prvič pustijo svojim staršem, da gredo v službo, je tovrstnih dogodkov veliko. Ko opazujem otroke pri kosilu, večkrat pomislim, pa naj se sliši še tako nenavadno, kako je lakota čudovita učiteljica. Sami se trudijo prijeti žlico in pomikati hra...