»Otroštvo sem preživel v reji in ves čas je bil prisoten alkohol. Da ljudje pijejo, se mi je zdelo normalno. Če imaš že v osnovni šoli probleme z alkoholom, je to zelo lepo izhodišče, da to preneseš tudi naprej! Bilo je obdobje, ko sem nehal piti, tudi takrat, ko sem se poročil, iskal družino, nekoga, ki mi bo stal ob strani … Ampak nisem bil zrel niti za družino niti sam zase. Ko so prišli otroci, je alkohol prav tako prevladal: nisem imel moči, da bi zaradi njih nehal. Bil sem na zdravljenju v bolnišnicah, na psihiatriji, s tabletami … Vračal sem se k ženi, zdržal mesec, dva … A ni šlo. Nikakor nisem mogel nehati, dokler nisem padel tako daleč, da me je žena zapustila, vzela otroke, jaz pa sem pristal na cesti. S prijatelji smo hodili pijančevat na Obalo … in hodili v župnišče jest. Nekega dne nama je oče Franc rekel, če še hočeva dobiti hrano, naj se strezniva in greva v skupino AA (anonimni alkoholiki, op. a.). Tam so bili l...