Včasih se človek zagleda v televizijski zaslon ali v kakšen časopis in si reče: »Pa saj tega ne morem verjeti! Pa saj gotovo ne mislijo resno!«

Pa je žal vse gola slika sedanjosti, v kateri nekateri namenoma rušijo ustaljene življenjske resnice – ne, saj resnici ne morejo nič, le izkrivljajo dejstva in večne zakone stvarstva hočejo na vsak način prisiliti, da bi bili drugačni …

Jože se dobro spomni, kako je bil ponosen na svoje ime, ko je zvedel, da je njegov zavetnik sveti Jožef, varuh svete družine, Jezusov zemeljski oče. Pozneje je imel veliko vprašanj o življenju tega svetopisemskega moža, marsikaj se je naučil iz njegovega zgleda. Res, poskušal je biti tudi on dober varuh in skrbnik svoji družini in svojim sinovom dober zgled. Fantje so se naučili spoštovati žensko in materinstvo in zdaj je imel postarani Jože pet vnukov in najbrž še kakšen čaka nad oblaki, da se preseli na zemljo prehodit to zemeljsko pot.

Jože je včasih, posebno okoli Gospodovega oz...