Slovenski duhovnik je, Bogu hvala, rad duhovnik!

Veliko duhovniških jubilantov, a malo novomašnikov. Ponekod nobenega.

Popoldansko zlatomašnikovo slavje. Podružnična cerkev v rojstnem kraju pa veliko premajhna za vse navzoče. Dovolj prostora zunaj nje v zelenju in na pripravljenih klopeh. Pod obokom svobodnega neba.

Poletni dan in prav táko nebo. Od severa na jug gredo oblaki. Drug za drugim; razpotegnjeni, beli, puhasti. Veseli.

Pritrkavanje.

Zastave: državna, evropska, papeška. Plapolajo v nagajivem vetrcu. Mlaji sloki in visoki. Na tisoče drobnih bršljanovih lističev je zvitih v dolge trakove zelenja. Koliko rok jih je spletalo? Koliko rok že prej natrgalo v zavetrju gozdne sence? Le zakaj? Ali samo zato, da bo lepo?

Zvočnik.

Iz cerkve doni. Blagoslavljajo nove orgle, nov oltar, nov tabernakelj. Vse novo.

Gostje tu na klopi pa kar klepetajo. Nekdo nekomu na dolgo in na široko razlaga, kam da b...