Starosta italijanskih katoliškim politikov Giulio Andreotti pri svojih devetdesetih letih še naprej piše uvodnike v revijo »30 Giorni«, ki ji je tudi urednik. Ureja jo z velikim čutom za kvaliteto, čeprav po mojem skromnem mnenju z večjim posluhom za časno pojavnost Cerkve kakor za njeno duhovno navzočnost v svetu, kar je sicer pri političnem človeku razumljivo kljub njegovi intelektualni razsežnosti. Sicer pa so njegovi posegi aktualni, vsebinsko trezni in stilno vzorni.

V zadnji številki omenjene revije je svoj uvodnik naslovil »Universalita` e romanita`. Univerzalnost in rimskost«. Za izhodišče razmišljanja je vzel dejstvo, da je Benedikt XVI. na zadnjem »konzistoriju« v novembru kar polovico novih kardinalov izbral izmed »Rimljanov«, izmed dostojanstvenikov, ki delujejo v Rimu.

Andreottijev uvodnik je miselno nezahteven, ne poglobi se v obetavna pojma, ampak lahkotno preide k dokazu univerzalnosti, ki se mu zdi posebej zanimiv, obstoju številnih papeških zavod...