Knjiga intervjujev nemškega časnikarja Petra Seewalda z Benediktom XVI. je že pred meseci obšla svet (izšla je tudi v slovenščini), zato naj nam bralec oprosti, da bomo nanjo opozorili šele danes.

Če je bil Seewald, kot sem bral, nekoč komunist, se v partiji s svojo inteligenco in predvsem s svojim čutom za presežno ni mogel dobro počutiti. Vsekakor je njegova spreobrnitev morala biti totalna, saj daje človeku vtis, da ima v mezincu celoten fenomen krščanstva. Kdaj (na primer pri razpravi o zgodovinsko-kritični metodi pri branju Svetega pisma) se papež ogradi od njegove radikalnosti.

Preden je Seewald intervjuval Ratzingerja kot papeža, ga je kot kardinala, predsednika Kongregacije za verski nauk, zato je razumljiva bližina med njima.

To je prvič v zgodovini, da je neki papež tako pustil k sebi. Dejansko se bralec čudi posebno ob misli, da gre za človeka, prej šefa najvišjega disciplinskega cerkvenega foruma. Radovednemu Seewaldu pusti, da ga vpraša o čeme...