_• Neki župnik je prosil sosednjega župnika, naj pride spovedovat za dan celodnevnega češčenja. Sosednji župnik pride in hoče v spovednico, domači župnik pa mu reče, naj mašuje, on pa bo šel v spovednico. Sosed se izgovarja, da nima pripravljene pridige. »Zaupaj v Gospoda in on ti bo pomagal,« mu ta reče in odide v spovednico. Duhovnik se pripravlja za mašo in v knjigi za berila najde napisano pridigo domačega župnika. Pri maši jo je prebral. Po maši pride domači župnik iz spovednice in reče prijatelju: »Dobro si se znašel. Kaj pa naj zdaj jaz povem?« »Zaupaj v Gospoda,« mu z nasmehom odvrne sosednji župnik.


_• Župnik je imel dolgo pridigo in otroci so se začeli dolgočasiti. Tudi cerkovnik je pri zakristijskih vratih že čakal s puščico, kdaj bo šel lahko pobirat darove. Janezek ga vidi in vpraša babico: »Babi, če nesem evro v puščico, bom potem lahko šel ven?« »Ne,« odvrne babica in Janezek je moral počakati do konca maše.


_• Ne...