- Ti, na nekem ministrstvu v Ljubljani, pravosodnem ali katerem že, razpravljajo o tem, koliko ljudi je potrebnih, da se registrirajo kot verska skupnost. Doslej je veljalo, da jih je treba sto. Ja, sem za to, da je število manjše, tudi do treh ali dveh oseb. Ti si bil kristjan, jaz nikoli. Ustanoviva novo vero! Ja, midva.

- Vera, to je tudi organizacija, cerkev, bogoslužje. Predvsem pa moraš v nekaj verjeti, dragec. Tu gre za veliko reč: za pojmovanje življenja in smrti, za čas in večnost.

- Čuj, bivši kristjan: vera naj bo v napredek, v progres! Imam novo veroizpoved: »Verujem v napredek vsemogočen.« Si za to?

- Ti, meni sta televizija in računalnik bolj obremenila življene, kot ga olajšala. Progres ali ne, ostajamo črvi zemlje. Sploh ne verjamem, da bo vsa ta tehnika kar tako noro dirjala v nedogled. Prej slutim velik štrbunk.

- Neki znanstvenik – ali kar že je – je rekel, da je vse nastalo iz niča. Izberiva za vero Nič, če je res oče vsega.