»Večkrat tebi, kristjanu. Človeku gotovosti v svojem skepticizmu zavidam: kakšna sreča, biti danes česa gotov! A ne zameri, če ti priznam, da te včasih tudi pomilujem. Biti kristjan v tem poganiziranem času: kakšna strašna osamljenost mora biti to! Ti boš pač imel svoje verske argumente …«

»Nedvomno. Bog je povsod, torej tudi pri meni. Kristus je svojim obljubil, da bo z njimi do konca sveta. V Cerkvi, v njenih zakramentih, imam studence moči. Ob meni je nevidna božja navzočnost, angel varuh …«

»Toda koliko je tvojih sovernikov, če jih sploh imaš, s katerimi se lahko pomeniš o bistvenih stvareh vaše vere? Bral sem o ljudeh, ki hodijo v cerkev, pa ne verujejo v vstajenje mrtvih. Priznaj, da se boš na primer laže kot o evharistiji s svojimi soverniki razgovarjal o krizi evra, o zadnjem peugeotu ali o športu.«

»Vprašanje je, koliko vzameš vero zares. Danes je po mojem na Slovenskem več kristjanov, ki jemljejo zares svoje krščanstvo, kolikor je bilo partijcev...