Tudi v atomsko-kibernetični dobi človek ni nehal iskati Boga, kolikor ga ne išče še bolj kot kdajkoli prej.

V nekem intervjuju je romunsko-francoski dramatik Jonesco, znan tudi pri nas, izjavil: »Kadarkoli mi zazveni telefon, se vržem nanj v upanju, da mi bo telefoniral Bog ali kakšen njegov tajnik. Pa sem zmeraj razočaran.«
Tik pred smrtjo je ta veliki skeptik v svojem dnevniku zavzdihnil Kristusu.

Še strastneje je izrazil svoje bogoiskateljstvo drugi, dobro znani romunski kulturnik Čioran. Tako nekako: »Bog, če Te ni, se potrudi, da bi bil obstajal. Moraš obstajati!«

Tukaj ne gre za vprašanja, kakor so svetovna gospodarska kriza, usoda evra ali cena nafte. Ker danes živimo samo v teh rečeh, do grla in čez v materiji, bi človek sklepal, da vprašanje, kakršno je zgornje, ne bo pobudilo kakšnih velikih miselnih srečanj. Ne bo prišlo niti v program naše Vilenice tam pri Sežani. A glej: prav to jesen bo prišlo do takšnih, in to odmevnih simpozijev...