Alojz Žagar, dolgoletni župnik v Mozirju, doma iz Trbovelj, je svoje spomine na povojne čase popisal v knjigi V kovačnici življenja, ki je leta 1998 izšla pri Družini. Na vojaškem uradu mu je oficir napisal naslednji razpored: »Lekarski pomočnik za higiensko epidemijske poslove«. Sobratje so ga zbadali, da mora dezinficirati stranišča. Ko se je leta 1952 pritožil zaradi prepovedi verouka v šoli, so mu odgovorili, da se »verouk prepove, ker se morajo otroci po šolskem pouku spočiti in razvedriti«.

Ker je brez odobritve oblasti začel verouk učiti v cerkvi, je plačal kazen, drugače bi moral sedeti. Ko je pri maši prebral škofovo okrožnico o poučevanju verouka, je bil spet kaznovan, ker je »širil laži«. V času tržaške krize so mimo opatijske cerkve v Celju demonstranti vzklikali: »Dol farovške kuharice, dol,« na vratih pa se je pojavil napis: »papeža na gavge«. Tako smo se borili za Trst, je zapisal Žagar. Ko je bil na orožnih vajah, je prišlo do težav, ker so se znamke s T...