Marija je neopazno sledila svojemu Sinu vso pot njegovega javnega delovanja, vse do vznožja križa. Sedaj pa s tiho molitvijo še naprej spremlja pot Cerkve. Ob oznanjenju v nazareški hišici Marija sprejme božje Jagnje, pozorno prisluhne angelovim besedam, sprejema jih in odgovarja božjemu načrtu z izrazi popolne razpoložljivosti: »Glej, Gospodova služabnica sem, zgôdi se mi po tvoji besedi!« (Lk 1,38). Marija je prav zaradi svoje notranje pripravljenosti za poslušanje sposobna razumeti svoje poslanstvo in ponižno prepoznati, da gre za Gospodovo delovanje.

Marijina pot od Nazareta do Jeruzalema preko križa, kjer jo Sin zaupa apostolu Janezu, je zaznamovana z ohranjanjanjem vztrajne zbranosti. Tako je lahko v tišini svojega srca premišljevala vsak dogodek (Lk 2,19–51) in razumela božjo voljo ter jo v sebi zmogla sprejeti.

Častiti Jezusovo mater pomeni za Cerkev učiti se od nje, da bi postali skupnost, ki moli: ravno to je ena izmed temeljnih značilnosti krščanske sk...