Oporekati trditvi, da mora država skrbeti za Slovence v zamejstvu, v zdomstvu in izseljeništvu, ni politično korektno ter ne prinaša političnih točk. Zato morajo politiki, ki še črpajo politični kapital iz simpatij do nekdanjega enopartijskega režima, ubrati drugačno taktiko, ko odgovornost za državno skrb za Slovence v tujini prevzame za njih politično neprimerna oseba. Spodbudi se medijska gonja, ki v luči varčevanja problematizira pičla finančna in organizacijska sredstva, ki jih država namenja za vzpostavljanje in vzdrževanje sodelovanja s Slovenci na tujem. Vsaka dnevnica in vsak liter bencina, ki jih porabi nova ministrica brez listnice na poti do Celovca ali Trsta, naj bi bila v posmeh varčevalnim prizadevanjem celotnega naroda. Kaj bo šele, če si bo kak minister drznil potovati na ono stran oceana. Ob takem stanju duha bodo morali izseljenci, če se bodo želeli osebno pogovarjati s kakšnim predstavnikom države, zanj zbrati za letalsko karto in mu urediti prenočišče.

...